Ilindensko poslanie

† STEFAN
PO MILOSTA BOŽJA,
ARHIEPISKOP OHRIDSKI I MAKEDONSKI,
ZAEDNO SO SVETIOT ARHIJEREJSKI SINOD,
DO SVEŠTENOSLUŽITELITE, DO MONAŠTVOTO I DO SITE ČEDA NA
MAKEDONSKATA PRAVOSLAVNA CRKVA – OHRIDSKA ARHIEPISKOPIJA,
A PO POVOD ILINDENSKITE PRAZNUVANJA,
ISPRAЌA MIR I BLAGOSLOV OD BOGA

„Raduvaj se, Ilija, golem proroku
i slaven prethodniku  na Vtoroto Hristovo prišestvie!“^[1]

Vozljubeni praznikoljupci,

Starozavetnite proroci bile Božji izbranici – revniteli za vistinata i za pravdata. Tie, kako glasnogovornici i ispolniteli na Božjata volja, go poučuvale i go pottiknuvale narodot kon pokajanie i kon bogobaranje, prezirajќi go idolopoklonstvoto kako nedostojna zamena za Boga. Vpročem, prorocite gi podgotvuvale srcata na luѓeto za presret na veteniot Mesija, pa zatoa site nivni povici i proroštva bile nasočeni kon Nego, kon Hrista – Spasitelot na čovekot i na seto sozdanie.

Ete, tokmu takov – revnosen po narav, bogoljubiv po duša i ognenoveren po srce – bil i svetiot prorok Ilija. Toj, borejќi se protiv idolopoklonstvoto^[2], stanal vistinski pobornik za verata, nadežta i ljubovta vo Boga, pa zatoa negovata sevkupna blagotvorna dejnost e za podražavanje, a negoviot bogoposveten život – za sledba.

Vozljubeni vo Gospoda,

Vrz pleќite na vremeto vo koešto živeeme, kako nikogaš dosega, e natovareno nepodnoslivo grevovno breme, pričineto od našata samodovolnost i našata otuѓenost od Boga. Zatoa, potrebno e postojano da se ugleduvame na svetiot bogozercatel Ilija, pa kako što toj ja posvedoči slavata Božja – biduvajќi očevidec pri preobraženskata svetlina^[3] – taka i nie da se udostoime da ja vidime istata taa slava, taka što postojano ќe bideme vo pokajanie, ќe napreduvame vo dobrodetelite i ќe gi ispolnuvame Božjite zapovedi, vtemeleni vrz bogoljubieto i čovekoljubieto^[4]. Na toj način ќe se oslobodime od duševniot tovar, kojšto e posledica na grev­ot; ќe se oslobodime od site tegobi, koišto go otežnuvaat našeto katadnevie i ќe gi raskineme site okovi, koišto nè poprečuvaat da vrvime po vistinskiot pat.

Meѓu drugoto, ne treba da bideme ramnodušni ni kon site nadvorešni vlijanija koi­što, na sekakvi možni načini, se obiduvaat da Go oddalečat i da Go iskorenat Boga od našite životi, tuku da se zakitime so verata, nadežta i ljubovta – so koišto bea ukraseni prorocite i apostolite, mačenicite i ispovednicite i site bogoljubivi duši – i evangelski da im se sprotivstavime, pokažuvajќi deka da se ljubi Hris­ta, znači da se živee ramnomačenički život, život vo koj ќe se svedoči Negovoto neizmerno čovekoljubie.

Vsušnost, naševo vreme – vremeto vo koe­što nie sme povikani da Go svedočime Hrista – e, nesomneno, najplodorodnata počva vrz kojašto treba, podobno na svetiot prorok Ilija, da gi poseeme seminjata od našata vera vo Nego, od našiot podvig zaradi Nego i od našata blagodarnost kon Nego. Zašto, tokmu vo ova vreme ќe gi vkusime i plodovite od seidbata; tokmu vo ovoj mig od večnosta ќe go obereme onoj plod kojšto ќe nѐ preobrazi vo vistinski hristoljupci i hristonosci – vo večni žiteli na Carstvoto nebesno.

Vozljubeni potomci na slavnite ilindenci,

Godinava odbeležuvame 120 godini od slavnoto Ilindensko vostanie vo 1903-tata i od zaginuvanjeto na eden od najgolemite ideolozi i borci za sloboda na Makedonija − Goce Delčev. Istovremeno, pak, si pripomnuvame i za našata opštonarodna vekovna borba za sloboda, za onoj vnatrešen poriv, vnedren kaj sekoj rodoljubec, nepokoleblivo da se sprotivstavi na site nep­ravdi i negiranja, a seto toa samo so edna cel: dosledna griža i predanost kon siot crkoven i nacionalen amanet, ostaven od predcite.

Vpročem, i vo rodoljubivata svest na hrabrite ilindenci bile vgnezdeni vakvite slobodarski ideali i tleele kopnežite za ovoj iskonski dar od Boga. Tokmu zatoa Ilinden e najbeležitiot nacionalen praznik za nas, Makedoncite, zašto preku nego – blagodarenie na splotenosta i ednomislenosta – e postignat najvisokiot dostrel na makedonskata borba za sloboda.

Vozljubeni rodoljupci,

Slavnite ilindenci ni se svetol primer i pottik za toa kolku treba da ja ljubime Rodinata, kako treba da go neguvame i da go čuvame seto dovereno nasledstvo i zošto e potrebno, vo najteškite migovi, da se obѕrnuvame kon Boga i da ja barame Negovata pomoš i zakrila. Kon ovie slavni junaci da se obgleduvame pos­tojano, za i vo nas da se vkoreni silniot stremež za sloboda i za zaštita na sopstveniot crkovno-nacionalen bit.

Na ovoj den da se potsetime i na Svešteničkiot sobir, održan vo Izdeglavje, vo 1943 godina, kako i za učesnicite na site crkovni sobori, i za site koišto go čuvaa spomenot za našata drevna Crkva, i čiišto želbi i založbi minatata godina konečno se ispolnija. Isto taka, molitveno da si prispomnime i za žrtvite vo site vojni, buni i vostanija – komiti i vojvodi, partizani i braniteli – i za site koi­što padnale vo borbata za sloboda i odbrana na Makedonija.

Meѓutoa, pritoa nikogaš da ne zaboravame deka vistinskata sloboda – onaa so kojašto Hristos nѐ oslobodi^[5] – ќe ja dostigneme samo ako ja položime seta naša nadež vo Nego^[6], ako potpolno Mu se doverime^[7] i ako siot naš život Nemu Mu go predademe. Zašto, samo vo Hris­ta i so Hrista sme potpolno slobodni; i samo preku zaednica so Hrista možeme da se oslobodime od grevot i od smrtta – našite najgolemi porobuvači.

Vozljubeni čeda na Majkata Makedonska Crkva,

Makedonskoto crkovno i nacionalno minato bilo branuvano od razni iskušenija i predizvici, kako i od brojni porobuvanja, predavstva i nepravdi. No našiov narod gi urnal site postaveni prečki, imajќi zaštita i krepost od Boga, od Kogo nikogaš ne otstapil i kon Kogo sekogaš gi upatuval svoite molitvi i nemoќi. Vsušnost, siot opstoj na makedonskiot narod niz vekovite, pa sè do denes, e, neosporno, Božji dar. Zašto, samo onoj narod i samo onaa Crkva koišto se potpiraat na Božjata milost i ja položuvaat seta verba i nadež vo Nego – ќe opstanat doveka.

Taka, so Božja pomoš i po molitvite na sveti Kliment, patronot na Makedonskata Pravoslavna Crkva – Ohridska Arhiepiskopija, i nie se udostoivme da gi sobereme plodovite od podvizite, od molitvite i od dolgotrpenieto na našite pretšestvenici. Blagodarenie na niv, Bog blagovoli i ni ja dari najgolemata radost vo izminatiov period – radosta iznedrena od kanonskoto i evharistisko edinstvo i priznatata i prifatena avtokefalnost od pomesnite Pravoslavni Crkvi. Zašto, samo preku ednodušnosta i preku ednomislieto stanuvame vistinsko Telo Hristovo – stanuvame Crkva, za kakva što se zastapuvaa i kakva što ja posakuvaa site naši crkvoljubivi prethodnici.

Spored toa, site godišnini ne se samo beglo seќavanje na minatite sobitija, na čiišto čelni mesta se našle mnogumina naši nacionalni ili crkovni dejci, tuku se spomendeni vo koišto sekojpat odnovo uznavame deka bez splotenost i ednodušnost, bez strav Božji i bez verba vo Nego – sekoj naš podvig e zaluden.

Neka ni e večna našata Makedonska Crkva i Tatkovinata – Makedonija! Neka ni e večen Ilinden i neka im e večen spomenot na site borci za duhovna i za nacionalna sloboda na Makedonija! Amin!

† STEFAN
ARHIEPISKOP OHRIDSKI I MAKEDONSKI

zaedno so členovite na Svetiot arhijerejski sinod
na Makedonskata Pravoslavna Crkva
– Ohridska Arhiepiskopija

† PETAR,
Mitropolit Prespansko-pelagoniski i administrator Avstralisko-novozelandski

† TIMOTEJ,
Mitropolit Debarsko-kičevski i administrator Avstralisko-sidnejski

† NAUM,
Mitropolit Strumički

† AGATANGEL,
Mitropolit Povardarski

† JOVAN,
Mitropolit Kruševsko-demirhisarski

† METODIJ,
Mitropolit Amerikansko-kanadski

† PIMEN,
Mitropolit Evropski

† ILARION,
Mitropolit Bregalnički

† JOSIF,
Mitropolit Tetovsko-gostivarski

† GRIGORIJ,
Mitropolit Kumanovsko-osogovski

† JOAKIM,
Episkop Deljadrovsko-ilindenski

† MARKO,
Episkop Delčevsko-kamenički

PONEDELNIK, 31 JULI 2023
Ilinden, 2023-to leto Gospodovo

^[1]     Od Akatistot kon svetiot prorok Ilija.
^[2]     Vidi: 3 Car 18, 20–40.
^[3]     Vidi: Mt 17, 3; Mk 9, 4 i Lk 9, 30.
^[4]      Sp. Mt 22, 37–39.
^[5]      Sp. Gal 5, 1.
^[6]    Sp. 1 Jn 3, 3.
^[7]     Sp. Efes 3, 12.

Izvor: mpc-spe.mk